Oljkarstvo je bilo že v antiki razvito na toplejših in bolj zavarovanih območjih tržaške pokrajine; to sta zlasti občini Milje in Dolina, ki geografsko pripadata istrskemu polotoku.

Na omenjenih območjih danes še vedno raste 75% vseh oljčnih dreves in le tu lahko najdemo starejše oljke, t.j. tiste, ki so preživele pozebo leta 1929.

Razporeditev rastlin na danih površinah je pretežno naključna in kaže na prisotnost družinskih nasadov. Pomembnejši specializirani nasadi se nahajajo na treh specifičnih območjih: najstarejši izmed teh je nasad na Čelu pri Boljuncu, pred kratkim pa so bili urejeni specializirani oljčni nasadi na Dolgi Kroni, t.j. na območju med Boljuncem, Mačkovljami in Žavljami. Manjši oljčni nasadi se nahajajo v Čamporah in Sv. Jerneju.

V drugih občinah tržaške pokrajine najdemo preostalih 25% površin oljčnih nasadov. Naj podčrtamo, da je oljka skoraj odsotna na ozemlju občine Repen ter izredno redka v zgoniški občini, medtem ko v občinah Trst in Devin-Nabrežina zasledimo manjše površine oljčnih nasadov, ki so nekoč krasili le vzpetine nad morjem, zdaj pa jih lahko v nekaterih primerih zasledimo tudi v manj izpostavljenih območjih kraške planote (Mavhinje, Slivno, Šempolaj).